06.30.09
Holla Amigo.
Buenos Diaz.
En utrinek z aklimatizacije. Jure se nahaja na najvisjem bivsem smuciscu, v ozadju eden od nasih ciljem Huana Potosi.
Bok.
Ko Nejc na rajžo gre!
Buenos Diaz.
En utrinek z aklimatizacije. Jure se nahaja na najvisjem bivsem smuciscu, v ozadju eden od nasih ciljem Huana Potosi.
Bok.
V naslednjem mesecu sem bomo zadrževali v krasni dolini Bolivije. Cordiljera Real nam ta trenutek lahko ponudi precej več kot domači hribi in doline.
Cilj: Illampu 6382m
Se javim še s kako novičko, če bo možno.
Prvič, da si na vrhu smeri nisva segla v roko. Kot, da bi vedela, da bo potrebno še plezati. Spuščala sva se po Gorski roži in v previsnem delu (raztežaj 7b) se nama je vrv zataknila v poči. Po kakšnih dvasetih minutah zaman vlečenja vrvi, se je Jurij privezal na prosto vrv in splezal ta raztežaj, razbremeniv vrv in se spustil nazaj na varovališče.
Lepo plezljiva smer, skica pa bi lahko bila boljša, v prehodih v desno se hitro lahko izgubiš. Police so prenaložene s šodrom.
Spodnji del
6b+
Prehod v desno
Splezala sva preko strehe kjer ni bilo svedrovcev, zgoraj pa je bil štant vrjetno nisva veliko zgrešila.
Mesto drame.
skica skica…
Vrjetno sva prva gazila proti Rušici. Najprej sva pezala Ago, manjši detalj je bil že na vstopu, saj je potrebno prečkati krajno zev brez dna in po petih metrih si bil že na prvem štantu, koliko snega? Drugo smer sva spet malo očistila šodra, ki se je nabral po policah.
Aga ima super dva raztežaja z oceno VI, Zahodna zajeda pa enega z oceno V.
Aga
Nadaljevanje po poki.
…
Štart v Zahodni zajedi
Zjutraj je bilo v levem delu še vse mokro…
Iz Fardamanih polic pa kar leti in leti…
Mislim, da je bila ta štirinajsta v NŠG. Nekoliko desno od Stoletja, začetek po šodrasti zajedi, skozi lep kamin na udobrno polico. Nadaljuješ od izraziti zajedi po plati na viseč štant. Sledi strm a zelo lep iztop na ogromno teraso, zaključimo po šodrasti zajedi.Štanti so opremljeni z dvema klinoma, umestno varovanje pa je nekoliko slabše, kot sm navajen v NŠG.
Do smeri prideš že skoraj po suhem.
Prvi raztežaj
Lepo platasto plezanje.
Približno.
fajn je bit frej.
Končno v skali tudi pri nas!
Prvi del sva splezala brez varovanja in se navezala na delu kjer se ločita z Jeseniško, tam kjer se začne zares! Smer je zelo dobro opremljena kar pa ne pomeni da frendi (večji) in šop tamalh jebic ne pridejo prav! Če si manjše rasti pride prav tudi jeseničan:) Smer sva splezala v treh urah, sestopila po še zelo zasneženi Urošovi brez apzajlov in bila pri firerju še preden se je odpru.
Zakon!
od začetka še mal na frej..
potem ni šlo več.
Veliko šodra je odletelo v Urošovo.
Na štantu.
Čez zadnji buhtelj.
Lep uvod!
Navajanje na večraztežajne smeri sva opravila v smeri Karabore z Velikim čekičem, Slovnskem Pipsu in za višnjo na smetani še v veliki klasiki Aničeve stene – Velebitaški.

Brid za veliki čekič.
Pips
Velebitaški
Mihc v Zahodni steni Aniča Kuka.
Kopal smo se tut že…
V soboto sva imela lepo vreme in splezala dve lepi smeri v bližnji steni malega Colodrija.
- Tyskiewicza (220m,VII+/VI+)
- Stenico (180m VII/VI+)
V nedeljo je bilo že vse zabasano, a dež je počakal in naju napral šele na sestopu. Ta dan sva splezala v višjem Colodriju lažjo a zelo lepo tehnično smer. Raztežaje katere sva zmogla prosto splezati pa sva jih ocenila z VI+.
- Luigi Micheluzzi (300m VI,A2)
V ponedeljek pa sva si šla že nekoliko na živce drug drugemu ko sva poležavala v šotoru, zunaj je namreč scalo že kakih 30ur in sva pozno popoldne v deževju vstopila v krajšo smer in bila nazaj v šotoru v dobri uri.
- Aspedanto Martin (180m,5c)
V torek pa obupala in se odpravila domov!
Žal žal žal sva plezala le v Colodriju.
Detajl v smeri Tyskiewicza
Streha v smeri Tyskiewicza
Nad najtežjim v smeri Stenico
Nekaj tehničarjenja v smeri Luigi Micheluzzi
Edene izmed dveh raztežajev v katerem sva zmogla prosto.
Proklet dž!
Kot večina slovenskih ferajnov smo se tudi mi med vikendom in šenkanim ponedeljkom mudili v Starem Gradu in se gozdili po zajedah in počeh Aniča Kuka. Vreme lepo, temperature so se dvignile do 25°C, le v ponedeljek nam je nevihta malo zmočila skalo a že med med sestopom.
The show must go on
Utrinek
počitek.
Z Jurčkom sva preplezala:
The show must go on
Nostalgija
Infinito
Z Mihcom pa zadnji dan:
Forma viva
Prenočili smo v koči Essener-Rostocker Hütte. Lahko bi rekel kar hotel z eno napako-pivo točijo le do 22:00!
S sončnim vzhodom smo prispeli na sedlo Reggentorl (3047m) in nadaljevali proti Simonyspitze. Nekje na sredi poti pa zavili v levo in prečili Umbalkees ledenik. Do vrha Dreiherrenspitze je sledilo še uro hoda, na dveh delih je bilo potrebno sneti smuči in peš prečiti strmejši del.
Smučanje z vrha po še trdem snegu (do45°) in po robu ledenika Umbalkees vse do doline (2550m). Od tu smo se spet povzpeli nazaj na Reggentorl in odsmučali po že zelo ojuženem snegu do koče in do avta.
Malo pod sedlom Reggentorl
Dreiherrenspitze
Prečenje ledenika
Že pod ledenikom.
Zgodba o vzpehu…