Ko Nejc na rajžo gre!
Še ne dolgo nazaj sem dosti razmišljal o tem kam naj si shranim vsa imena blogov oz. njihove naslove katere redno prebiram. Na blogu mi ni všeč, da je vse polno na desnih starneh med priljublenimi se sploh ne znajdem več, toliko se je nabralo raznih linkov v zadjem času.
Nekaj dodanih blogov
Pa sem včeraj po nekakšni sreči zasledil na Googlu, da imajo Reader. Odlično!
Včeraj je ŠD Gorje organiziral 12urni košarkarski turnir. Med seboj smo se pomerili ekipi Bleda ter domačini Gorje.
Priprava na prvi odhod v igro
Na kratko:
Turnir se je pričel ob 08:00 zjutraj. Že na samem začetku smo si priigrali dobrih dvajset točk prednosti, ki smo jih skozi tekmo pridno povečevali. Glavne igralce Gorij smo dobro zaprli probleme v obrambi sta nam povzročala le Muha (kapetan naše ekipe ŠD Gorje oz. Giants) ter na koncu tekme še Krničar (prav tako član ekipe ŠD Gorje oz. Giants).
Giri in Vovk po prvi odigrani partiji prijetno utrujena
Ostali člani ekipe Bleda
Na koncu smo zmagali za 90 točk. Rezultat je bil, če se ne motim 585 : 495 v korist Bleda.
Izbrana sta bila tudi najboljša igralca tekme.
Pri Gorjah si je zaslužil to Moho Kunšič (Muha)
Pri Bledu pa veliki Klemen Vrečar (Giri)
Zmagovalec v metih za tri točke je postal po RAZBORLJIVEM finalu naš Klemen Vovk (Vovk)
V prostih metih pa je slavil domačin Dolenc
Lep prodobr naših
Utrinek
Štab preseljen v senco.
Sama organizacija turnirja je bila na zelo visoki ravni. Čestitke!
Se vidimo drugo leto.
Kupu sm si nove Plezalke in sicer, Five Ten Anasazi Slipper.
Lahko rečem, da je bla to zelo dobra izbira med plezalkami katere so mi ponujali v Kibubi.
Five Ten
Še isti dan sem jih sprobal na Poljščici. Na kline sem se skoraj sprehodil.
Lahko rečem le Amerika! Res super čevelj.
Včeraj po službenih obveznostih smo se odpravili v Vrata. Cil je bil osvojiti Bivak IIII in naslednji dan napasti katerega od dvatisočakov.
Encijan
Prva tretjina poti je bila izredno zoperna saj smo pot zgrešili in smo hodili na začetku skozi sicer redek gozd potem pa ko smo ugotovili, da to ni pot smo prečili v levo z namenom, da ujamemo pot. Tu smo morali prečiti preko vej, drevja, skalovja, ki ga je podrl snežni plaz. Kmalu smo prišli do odcepa poti in sicer desno Škarlatica/bivakIIII ter levo Stenar/Križ.
Možic katerega sva naredila z Mihom naredi sliko Triglava še lepšo.
Uroš in Marjeta sta se odpravila po najbližji poti do bivaka desno seveda, midva z Mihom pa sva se odličila malo preočiti svet pod in okoli bivaka in sva jo mahnila po levi varianti. Malo sva se zaplezala tako, da sva porabila kar pošteno uro za par višincev.
Miha v “detajlu”
V bivaku smo malo pregledovali vodnike in se odločali o jutranji turi. Matrala nas je seveda Škarlatica ter Stenar. Poklical nas je še Jure in povedal, da se nam bo v večernih urah pridružil. In res, mi smo bili že globoko v igri taroka, skozi okno se ni videlo nič več razen zvezd in jure je ob enajsti zvečer stopil v bivak.
Na vrhu Dolkove špice
Proti Križu v ozadju del južne stene Dolkove špice
Zbudili smo se okoli sedme ure, zunaj je bilo lepo jasno vreme, rahlo je pihal veter. Kmalu je sledila sprememba plana in sicer, “gremo na Dolkovo špico“. Pa smo šli prvih deset minut po poti proti Škarlatici in potem levo gor na začetku po travi in nato plezarija kaki slabi dve uri po brezpotju z oceno približno 2. Na grebenu so bili enkratni razgledi v vse smeri najbolj pa je seveda iztopal Triglav, ki je iz te strani meni najbolj všeč! Greben se pošteno vleče in ima tudi dva detajl, ki bi si saslužila vsaj oceno 3 vsaj v razmerah, ki so vladale ta dan, (sneg).
Uroš
Miha in Uroš 10m pred vrhom Križa
Na vrhu smo se vpisali v knjigo (od novembra ni bil še nihče vpisan) in napisali pod “smer odhoda” Škarlatica saj smo se med potjo odločili, da jo vendarle napademo. A ko smo videli bogate snežne razmere v Rdeči škrbini, smo se še enkrat premislili in jo mahnili proti Križu. Prečili smo po zasneženih pobočjih Dovškega Gamsovca vse do Križa, ki je še pošteno zasnežen in smo tudi srečali nekaj veseljakov s smučmi, ki so uživali na zadnjih snežnih flikah. Pripeljati se, da do nekoliko nižje kot je bivak približno 1900m- .
Na vrhu Križa v ozadju Stenar
Bivak na Rušju v ozadju Stenar
S Križa smo se podali še na Stenarska Vratca. To je bila vse prej kot lahka pot, saj je sicer sprehod izredno utežil sneg, ki ga je bilo le za vzorec na melišču. S Stenarskih vratc smo se prvih 30m smustili počasi z derezami potem pa je sledil tek po snegu skoraj do bivaka. In tako smo po dobrih sedmih urah le prišli do bivaka in proestale opreme (hrane), ki smo jo pustili tu. V Vrata smo prišli v eni uri po poti!
Za Dolkovo špico je izredno priporočljiva čelada!
Uživali smo: Marjeta, Uroš, Miha G., Jure in Nejc
Tudi vam starši pišejo listke?
Če jih, pišejo zagotovo drugačne kot recimo, pospravi sobo, pomij posodo, odnesi smeti, mačka nafutraj,…itd. Tudi meni so pisali take dokler sem še kaj naredil doma, zdaj so se umirili.
Tale listek pa je nekaj posebnega, vsaj meni se je zdel.
Zjutraj sem se zbudil za šiht in me je čakal tale list na mizi, poleg prižganega računalnika.
Ugasni računalnik, ropota ko tank!
Večkrat se zgodi, da med gledanjem filmov in nadaljevank kar zaspim in računalnika pač ne ugasnem. Očitno starše to moti ponoči, čeprav spalnico in mojo sobo loči kar nekaj sten.
Včeraj kljub slabši vremenski napovedi smo se odpravili na turo, za katero smo se odločili že par dni nazaj, da jo izvedemo za vikend.
Ob petih popoldne smo štartali iz vrat preko Turkovega rovta. Ker poti spoh ni, smo sledili rečni strugi, ki naj bi nas pripeljala do poti. Tako je pisalo v vodnikih in držalo je. Malo je smotano se gužvati po redkem gozdičku.
Od tu naprej pot poteka po in ob ogromnem melišču točno do Bivaka II. Do bivaka smo potrebovali točno tri ure, tu smo se malo okrepčali, rezervirali bivak, da se ne bi slučajno še kašna dušca želna prenočitve našla in nam zavzela prostor. Mi pa smo se odpravili še na Šplevto (2272 m), da bi videli že tako lep sončni zahod še lepšega. Saj se s Šplevte veliko dlje vidi kot z Bivaka II.
Damir pri bivaku II
Bivak II
Nazajgrede smo se malo ustavili še pri manjšem balvanu in malo poplezali. V bivaku žal nismo našli nobene zabavne igre, upali smo predvsem da bi bile katere koli karte, ki bi resnično polepšale večer. A tudi ob govorjenju vicev ter poslušanju radija je večer prav lepo minil.
Pri bivaku II
Na Šplevti
Dovški Križ
Zjutraj smo vstali ob pol šestih, se nahranili in kar hitro mahnili proti Oltarju. Nad jezerom se pot zoped razgobi in je treba malo poplezati po občutku. V tem delu je zelo priporočljiva čelada, saj se non stop valijo kamnčki ter večji kamni.
Na vrhu Oltarja
V grapi, ki te pripelje na greben Oltarja je potrebno imeti dereze in cepin saj je grapa še pošteno zasnežena in zgodaj zjutraj zna bit sneg še zmrznjen. Po eni uri in dvajsetih minutah nas je pričakal prekrasen pogled proti zahodnim julicem. Razgled v druge smeri pa je bil totalno zabasan niti v Vrata se ni videlo. Sestopili smo po isti poti in po štiridesetih minuhat smo bili že pri bivaku, tu nas je že presenetila oblačnost, ki se je na hitro dvignila z doline.
Pri bivaku II pred odhodom v dolino.
Hitro smo se spokali, pospravili bivak ter se zagnali v melišče in po desetih minutah smo bili že 500m nižje. V eni uri pa smo se že sončali na terasi v Aljaževem Domu.
Uživali smo: Damir, Jure, Miha.G, Nejc
P.S. Dodajam eno fotko za pokušino. Slikano z mobilcem.
Read the rest of this entry »
Pišem in sprot brišem, nevem kaj naj ti napišem. Še nekaj zadev je ostalo odprtih, ki jih bomo speljali do cilja sami, žal brez tebe. A v spomin nate!
Počivej v miru! Se vidmo!
P.S. 11.o3.2oo8 se povzpnemo na Triglav v spomin na prjatla! Na prav isti datum smo bili skupaj gor!
Prepogosto menjam “športne copate”, dvakrat do trikrat na leto.
V dvorani mi še zdržijo. Recimo skozi celo zimo sem s tem modelom AND1 igral v dvorani in sm biu prav zadovoln z njimi.
Pravli so mi “za mal dnarja mal muske”, da so cenen kič saj sm res zelo malo odlomiv za njih, slabih 40€. Ampak sem bil zelo navdušen nad njimi. Zdaj pa ko se je začel streat basket, pa sem jih zgonil v pičlem mesecu. Na betonu pride kvaliteta do izraza.
Slikal sem jih takoj po torkovi tekmi v Gorjah. Upam, da zdržijo brez luknje še do naslednjega torka, potem pa bom par mirno pustil v pokoj. Naročil pa si bom nove gotovo Adidasove.
Ima kdo še tako zgonjene? Slikajte svoje, da jih malo primerjamo.
V soboto smo imeli z Giantsi še zadnjo tekmo v zimski ligi. In sicer smo se pomerili z ekipo KRŠ. Tekma je odločala o končnem petem mestu.
Tekmo smo dobili! Obramba Giantsov je strup za vse ekipe! Prvi dve četrtini smo bili rezultatsko gledano v enakem položaju eni in drugi. V drugem polčasu pa smo pokazali našo igro tudi v napadu in z parimi lepimi potezami Jureta, Mohorja ter Zupana prišli do razlike desetih točk.
Ogledali smo si še finalno tekmo med Kamničani in Gina Wild, ki so jo po zelo zanimivem prvem polčasu in nič kaj razburljivi končnici tekme “zlahka” dobili Kamničani.Srečanje med AKA in Mojstrano pa je po dobri tekmi na koncu dobila dobila AKA in s tem so se zasidrali na tretjem mestu ZKLige.
Po finalni tekmi je sledila podelitev nagrad v pizzeriji Matiček. Podeleli so pokale prvim trem ekipam, zmagovalcu trojk, zmagovalcu v zabijanju ter najbolšemu strelcu ZKLige.
Giants
Pohvale vsem, ki so imeli kaj zraven pri organizaciji lige. Vsi vsi ste si zaslužili čisto desetko.
(No ja… g. Šmit tist ni biu favl, ampak čista banana) haha.