07.31.07
Posted in Plezanje, Šport at 2:34 PM by Nejc
Med vožnjo domov, potem ko sva bila na Storžiču sva prišla na idejo, da bi lahko pa kdaj šla še kam s kolesom in zakaj ne na morje.
Glede na to, da se Tomo kar precejkrat usede na kolo jaz pa konkretno nisem gonil že iz osnovnošolskih časov me je bilo kar malo strah. No ja dobri dve leti nazaj me je biuša punca spravla skozi Radovno do Peričnika, to je moj zadnji kolesarski podvig vreden omembe. Ampak sem vedel, da ni starha, bom že sm si reku!
Pa sva se spravla že v četrtek, da bi se sigurno spočila do rumene noči. Peljala sva se skozi Bled, Radovljica, Naklo, Kranj, Medvode, Ljubljana, Vrhnika, Logatec, Postojna, Razdrto, Senožeče, Divača, Kozina, Črni Kal in Koper.
Po sedmih urah vrtenja pedal skozi vse te kraje sva končno lahko parkirala kolesa. Prekolesarila sva natanko 18okm z več kot 25km/h povprečno hitrostjo.
Prva daljša pavza v Logatcu.
Vzela sva si čas tudi za slikanje gore katera me že en lep čas matra. Dame in gospodje Nanos!
Že dolgo nisem bil tako srečen kot sem bil na tej razgledni točki. ” Vaaa glej morje, še “mal”.”
Tudi Tomo ni mogel skriti veselja.
Srečna na cilju. Zdaj sva lahko začela misliti šele o prenočišču.
Zanimivo, da do prihoda v Koper sploh nisva razmišljala kje bi lahko spala vse te dni. Sva mislila bova že! Brez spalnih vreč, brez toplih cunj ob razprodanih aprtmajih, hostlih in hotelih je bilo treba kar malo trpeti ponoči.
Potem ko sva se okopala v morju, sva naslednjih 6h preživela na enem mestu v enem položaju.
Lahko dodam še to, da potem ko so zaprli lokal okoli tretje ure zjutraj sva se odpravila kakšen kilometer ven iz Kopra spat na travo ob morju. A ker naju je tako zelo zeblo nisva morala več ležati kaj šele spati, sva se malo pred šesto zjutraj odpravila proti Portorožu kjer sva preživela naslednje dopoldne.
Ja, seveda sva s sebojo prinesla tudi vso plezalno opremo. Res nisva imela lahkih ruzakov.
Petek sva sicer imela rezerviran za počitek pa nama ni zneslo. Po parurnem ležanju na Portorožki plaži sva se že naveličala in se odpravila nazaj proti Črnemu Kalu v najhujši vroči v najhujši breg. Rodila se je celo ideja, da bi se odpravila na Pag? Ja otok Pag. Nevem kateri glavi sta tisti trenutek razmišlali, pravi zagotovo ne, hvala bogu, da nisva šla.
Lepo viden moj patent za peko hrenovk. Le še plačam patentiranje in se spomnem ime pa bo možno kupiti to zadevo.
To noč sva prenočila kar pod plezališčem v Črnem Kalu.
Če nebi s seboj imel mp3playerja dvomim, da bi kaj spal. Cela Đungla, po drevesih so non stop skakali polhi, okoli naju se oglašalo na tisoče živali. Seveda sem imel na dosegu roke borovo palico. Nič nas ne sme presenetiti.
Naslednji dan (sobota) sva kolesa in en nahrbtnik pustila kar pod plezališčem le malo sva jih zakamoflirala in se odpravila peš do Viki Burgerja kjer sva počakala na Tomotove prijatelje kateri so naju pelajli s prva do Portoroža kjer smo se kopali nato pa še v Koper.Spet sem po dolgem času užival ob poslušanju Da Phenomene ter odličnih Šank Rock!
Po koncertu (o3:oo) naju je Jure odpeljal na Črni Kal. Brez spanja sva začela vrteti pedala proti Kozini.
Nazjgrede sva se peljala skozi naslednje kraje: Črni Kal, Kozina, Divača, Sežana, Tomaj, Štanjel, Dornberk, Šempeter, Nova Gorica, Anhovo, Kanal, Kobarid, Bovec, Trenta, Vršič, Kranjska Gora, Mojstrana, Jesenice, Lesce in Bled.
Po desetih urah čiste vožnje sva prispela na cilj. Prevozila sva malo več kot 24okm z skoraj 24km/h povprečno hitrostjo. Vsega skupaj sva prekolesarila celih 470km.
Nastal je zanimiv krog.
Sva že razmišljala da bi šla preko Vršiča domov, pa naju je minilo. V Divači kjer je odsep za Sežano pa se zaderem “kaj pa če bi vseen probala čez Vršč it?” Tomo takoj zavije levo ter reče “podpisov si safr” in pelje naprej
Tomotov power sleep na Petrolovi postojanki pred Kanalom.
Srečna na Vršiču 1633m.
Vršič nama je dal vetra, za 25 ovinkov sva porabila 1h35min brez, da bi stopila s kolesa.
Uživala sva: Tomo in Nejc
P.S. Zaradi dehidracije sem za kar 38h obležal v postelji. Danes sem se komaj spravil k sebi, da sem spisal tole objavo.
Permalink
07.21.07
Posted in Gore at 6:06 PM by Nejc
S Tomotom sva se danes odpravila malo v drug, nama še nepoznan svet.
Ob 7:3o sva štartala izpred koče pod Storžičem, mahnila sva jo kar skozi žrelo, saj se nama je zdela najhitrejša varianta, pa še v senci je bila pot do grebena. Malo sva si tudi ogledala teren za zimo, zagotovo se vrneva!
Na grebenu
Proti našem koncu
Na vrh sva prišla v 1h3o min, na tabli je pisalo, da je hoje za 3 ure. Po dobre polurnem sončanju in fotografiranju sva se odločila za sestop čez Škarjev rob. tudi tu sva hodila le 4o min do koč, kjer naju je že čakalo mrzlo pivce.
Na vrhu
Ker sva bila v bližini in sva imela s seboj vso plezalno opremo, sva se odpravila še v Belo Peč, kjer sva zlezla Majsko smer. Najina prva preplezana šestica v dveh raztežajih.
Uživala sva: Tomo in Nejc
Permalink
07.18.07
Posted in Gore at 7:20 PM by Nejc
Odpravili smo se končno na Prisank. Potem ko smo to hoteli storiti že sredi februarja pa nas je odrinilo slabo vreme. Tokrat pa le.
Ob petih zutraj smo odrinili od koče nad gozdom proti Hanzovi smeri v Prisanku. Ker smo bili obveščeni o snežišču v smeri smo seveda s seboj nosili dereze in cepin. Zimska oprema je še kako prav prišla.
Na vrh smo prši v 2h40min čeprav piše, da naj bi se hodilo 5h.
Z vrha proti Škarlatici
Na vrhu
Po dolgem premisleku in gledanju karte smo se odločili, da sestopimo po poti, ki vodi skozi zadnje okno. Pot je bila vrhunska (za vikat) vse do Mlinarice smo uživali potem pa je bilo potrebno kar pošteno stopiti, da smo do avtomobili pršli še pred najhujšo vročino.
Tomo v zadnjem oknu
Jaz
Jure med sestopom z zadnjega okna v Mlinarico. Zares enkratna smer!
Tomo med sestopom.
Ob dvanjstih smo že sedeli za mizo na koči nad gozdom in čakali topli obrok.
Ker je bil še cel dan pred nami smo se odpravili še malo frikati v plezališče na Vršiču. Kljub vročini smo vzpeli splezati vsak po tri smeri.
Čestitke Juretu za Vesevga Bohinjeca (6b+) na Belviju včerej.
Uživali smo: Jure, Tomo in Nejc
Permalink
07.16.07
Posted in Pametovanje, Šport at 8:50 PM by Nejc
Če že z Rock Otočem nisem imel sreče mi je vsaj uspelo priti v Laško!
Kot je že iz naslova razvidno, smo se ta vikend podili v Laškem, točneje kar tri dni saj smo se dol podali že v četrtek. V campu smo si postavili veliko tendo, “arafat” (čuda enih besed smo uporabljali zato belo reč) in okoli nje naše šotore.
Pohiteli smo z pijačo, saj nas je čakal največji gasbeni dogodek celega festivala, nastop skupine SIDDHARTA!
Ravno prispeli v Laško.
Postavlanje šotora.
Pivo ko na petrolu
Na Siddharti
Siddharta se poslavlja
Na zebri je bilo precej zabavno po koncertu
Tega Zupana. Od teh dveh je biu še tepen.
Sicer smo se prej zmenili, da se bomo odrekli popivanju prvi dan, saj nas je naslednji dan čakal turnir, na katerega smo se prijavili že v začetku tedna. (Sam sem itq vedel, da se tega dogovora ne bomo držali, če maš v družbi kronce, an Zupan?)
Kot že rečeno koncert fenomenaln, družba krasna, srečal smo kar nekaj gorencev, (presenečen sem bil nad tem da sem srečal Primoža in njegovo. Dovg se nismo vidl)
Naslednji dan po dve urnem spancu se je začel v Tuš lokalu ob “kavi”. Kako žalostno je vse skupaj zgledalo, če si nas videl. Vsak je bil prepričan, da turnir sigurno odpade.
Še dve uri pred začetkom se ni nikomur ljubilo, seveda po praih pirih na dobro podlago se ne da ravno letat po vročini. No pa mi jih je le uspelo prepričat.
S tem sm si odrezov rokave na majc.
Ob opazovanju ekip ki so se prijavlale na turnir nas je kar odbijalo nazaj k pitju, pa smo se vendar prijavili. Vsaka ekipa z dvema močnima pod košem in enim hitrim, smo si mislili pečeni smo. No pa smo le prvi krok končali brez poraza. Da kar tri zmage!
Poteza enega izmed Hip Hopersov.
Rezultat zadnje tekme v prvem krogu
Dokaz da smo “Gite” osvojile prvo mesto po prvi seriji tekem.
Še en utrinek
Čas, ki so ga organizatorji namenili Hip Hopersom smo izkoristili za okrepčilo
Za dobro vzdušje so poskrbeli akrobati Hip Hopers, ki so noro leteli po zraku! Pozabiti pa seveda nesmem na goste, ki so si prišli ogledat turnir, in tudi eno zaigrali Miljan Goljovič, Slavko Kotnik, 6pack, Beno Udrih, Sani Bečirovič, moč pa je bilo videti tudi nekdanjega smučanja Reneja Mlekuža.
Same zvezde
Kar teško se je bilo skoncentrirati na samo tekmo.
Prijateljski objem z ekipo, ki nas je izločila iz nadalnjega tekmovanja.
Tri četrtine ekipe
Naši navijači, ki so se zasedeli v baznem taboru. Nobenga ni bilo na tekmo!!!
V četrt finalu pa izgubili po zelo napeti končnici za točko. Za nas je bila že to zmaga, da smo prilezli do osmine, ne zato ker bi bili slabi, pač pa zato ker smo samo čakali, da bi lahko nadaljevali s pitjem. Vseeno smo počakali do konca in navijali za ekipo proti kateri smo izgubili. Na koncu pa smo še sami dobili nagradi za Fairplay.
O nadaljevanju večera povem lahko bolj malo, malo se spomnim skupine Čuki.
Jest in Dugy. Slika za v arhiv!
Vovk z novo majco.
Revež Giri
Sobotno popoldne smo preživeli v zdraviliču, kjer smo se relaksirali po dveh težkih večerih. Večer smo preživeli v družbi skupine Šank Rock. Po pravici povedano, se jih sploh ne spomnem.
Končni komentar: Pivo in cvetje je zakon! Žural smo do konca, žur bi bil še večji, če ne bi spet izgubil bančne kartice (to ni možn), če ne bi dva dni iskal spalne vreče in, če ne bi med potjo v zdravilišče izgubil kopalne hlače.
Permalink
07.10.07
Posted in Pametovanje at 2:45 PM by Nejc
Ravno sem razmišljal o čem naj pišem, danes je čas da kaj objavim in vidim na Mihovem blogu, da poziva nas blogarje naj nadaljujemo z verižnim zapisom o uresničljivih sanjah.
Nekaj mojih uresničljivih sanj.
- Trenutno sanjarim le o zdravem levem gležnju, ki sem ga zvil med vikendom. Upam, da se čim prej pozdravi!
- V petek bi rad igral na košarkarskem turnirju v Laškem.
- Do konca poletja bi rad v plezališčih konstantno plezal smeri z oceno 6c.
- Avgusta bi rad osvojil Mount Blanc in to ponovil tudi v zimskih razmerah lahko v istem letu!
- V roku parih let bi rad osvojil vrh višji od 6ooo m.
Kot vidite imam povsem drugačne sanje od drugih. Pa nič za to! Prav tako je treba garati, da se bodo uresničile mogoče še bolj.
Pozivam tudi druge naj napišejo svoje sanje! Bi mogoče Anže kaj napisal, Andper kaj ti misliš, so mogoče tvoje sanje, da bi meni popravil zobe ali je to prevelik iziv? In Loly zdolgovezi kaj.
Permalink
07.07.07
Posted in Pametovanje at 2:33 PM by Nejc
Bondovo leto!
Nejčeve številke.
Najlepši datum! Kako bi z veseljem ustavil datum, uro, svet…! Kr smo ustvarl smo, zdej pa uživat v tem kar mamo in konec! Dost tehnologije, dost mehanizmov, dost uzga!
Nič več staranja. Večno mladi! Uživajmo!
P.S. Prvič nimamo problemov na mojem blogu prebrat datum.
Read the rest of this entry »
Permalink
07.06.07
Posted in Pametovanje at 2:58 PM by Nejc
Vs zagret gon tist paklc s šmirglnm po lesenem modelu. Pa gledam kako fletno zabušava timski kolega (sodelovc). Brusim še namesto njega, fajn.
Mu rečem, “avš ti kej delov? A lohk jz kr namest tebe, fuks!?”
Pa mi reče:”Nism jz kle, da radim!”
“Jz sm kle da zaradim!”
Fajn se mam!
Permalink
07.02.07
Posted in Pametovanje at 1:55 PM by Nejc
o2.o7.2oo7 – o2.o7.1985 = 22
Permalink
07.01.07
Posted in Gore, Plezanje at 11:30 AM by Nejc
Plezal smo kratko Nemško smer v seveni streni Triglava. Smer je dolga 8oom in je ocenjena z oceno IIII.
Steno sem si povsem drugače predstavljal, kot pa v resnici zgleda. Če jo recimo gledaš z Aljažovega doma v Vratih si misliš “u mater o tem le sanjam lahko” ko pa si pod smerjo in v njej sploh nimaš občutka da plezaš, le zadnji raztežaj pod turncom je se mi je zdel zanimiv in je tudi vreden omembe.
Na turncu smo se odvezali in pot nadaljevali po malo še zasneženi grapi nenavezani. Zadnji 15m dolg raztežaj smo se zopet navezali, bil je kar pošten morda še najtežji v celotni smeri.
Smer utežuje le šodr, ki ga je ogromno! Zelo je bilo potreno paziti kaj si prjel oz. kam si stopil!
Pošteno smo se tudi zamudili v smeri, bili smo v dveh navezah, v eni smo bli navezani trije, kar je bil glavni razlog za počasnost, v drugi pa sta bila dva.
Sestopili smo čez prag.
Prvi štant
“plezalna” smer
Vrata
Jure (šintar)
Mitko
Ali
Klemar na Nemškem turncu
Proti Luknji
Sredi poti nas preseneti kozorog
Permalink