09.26.07
Posted in Pametovanje at 7:10 PM by Nejc
Kaj takega pa še ne.
Zbudiv sem se že ob 02:00 z velikansko bolečino v vratu. Tolaživ sem se s tem, da je to zaležanina in da bo to kmalu mimo in se silil nazaj k spancu. Zadremal sem, a kaj kmalu sem bil spet v sedečem položaju, ki mi je tisti trenutek najbolje pasal. Ne ležati ne stati nisem moral.
Sej bi ostal doma pa nisem le jaz pomemben, sošolce je bilo treba spraviti v šolo. Jaz bi že preživel en dan prez pouka, sošolci lačni znanja pa zagotovo ne. Tako sem jih peljal, ostal na eni uri, kjer nisem moral ne sedeti kaj šele pisati, saj se mi je med tem bolečina preselila še v desno roko.
Spravil sem se domov, do mojega osebnega zdravnika (beri do mame), ki mi je kvalitetno zmasirala vrat, me namazala z žavbami, mi dala tableto proti bolečinam in me še opremila z mehko vratno ortozo. Sledilo je par urno spanje,..
S tem sranjem zgledam smešen. Pomaga pa!
Zbudil sem se brez bolečin, celo glavo sem lahko že premikal v desno stran. Odlično…
Kaj se je parvzaprav zgodilo? Je bila res to zaležanina ali sem mogoče preobremenil vratne mišice med plezanjem prejšni dan. Obe varianti sta mogoči, spal sem le z enimi povštrom, kar je vsekakor premalo zame in pa pred plezanjem se nisem nič ogrel niti se nisem raztegnil po opravljeni rekreaciji.
Read the rest of this entry »
Permalink
09.23.07
Posted in Gore, Plezanje at 7:05 PM by Nejc
Za nedeljo smo si izbrali Kogel. Viransova smer baje privablja ogromno plezalcev, to smo spoznali tudi sami.
Do pod stene se hodi približno 2h na začetku skozi gozd višje pa po travi in po manjšem melišču.
V smeri je bilo “grozdje”. Čakati je bilo potrebno dve navezi pred nami.
Jesenski pogled proti Koglu (levo)
Dostop
Levo od strehe je poka o kateri sem že pisal.
Jure in Damir sta naju ujela pod steno. Oziroma sva ju počakala, startala sta namreč 2h kasneje od doma.
Prvi oz. drugi raztežaj v zelo kompaktni skali!
Tomo v krasnem kaminu ocenjen z IIII+. Klini zabiti na meter.
Pavza
Jure tik pod vrhom smeri.
In še Damir. Dobro opravljeno!
Apzajl
Jure in Damir sta sestopila okoli po poti, midva pa sva odapzajlala skupaj z navezo, ki je plezala pred nami. Kombinacija bikolorke in 70m se je izkazala za popolno zmago. Tako hitrega sestopa pa še ne.
P.S. Če kdo nuca plezalni vodniček Kamniških in Savinjskih alp naj kar reče…
Uživali smo: Jure, Damir, Tomo in Nejc!
Permalink
09.22.07
Posted in Gore, Plezanje at 6:50 PM by Nejc
V soboto sva se z Mihom podalav JV steno Begunjščice. Izvedela sva, da se tam skrivajo smeri dolge do 200m in več, ki so navrtane.
Podala sva se v Kaminsko smer. V prvem raztežaju je še izgledala kaminska potem pa naju je čakala, dolga prečka v desno po trojkici, ki pa je bila zanimivo, tudi navrtana. Prišla sva še do enega kamina, tokrat sva bila prepričana , da sedaj sva pa res v smeri, katero sva želela preplezati. Pa se je na vrhu izkazalo, da to ni to saj sva imela dva cela cuga II/III naprej. Zadnji raztežaj pa je bil precej lep vreden ocene IIII.
Ni lepšega občutka kot takrat ko se znebiš plezalk.
Pogled proti cesti.
Utrinek
V smeri se preči Bornovo pot viden je oken. No midva nisva videla ne poti ne okna.
Za sestop potrebuješ 15min, s prva malo po travi, da prideš na pot (bornovo) potem pa do prvega melišča in po njem do tunela (cesta Tržič-Ljubel).
“Smer” proti vrhu.
Na vrhu.
Kje se nahaja smer?Če se pelejš skozi Tržič proti Ljubelju mislim, da se plješ skozi četrti tunel in takoj za njim levo po gozdi potki. (Če ni četrti pa je zagotovo prvi, ki ni osvetljen!)
Permalink
09.20.07
Posted in Pametovanje, Plezanje at 6:18 PM by Nejc
S tem komadom me je okužil Tomo, prepevam ga vedno med plezanjem, po novem ga prepeva še Miha.
Bi še kdo prepeval, …:)
Sledi popevka tedna…
Posnetek je z Kaminske smeri v Mali Mojstrovki, kjer sva plezala prejšni vikend.
Permalink
09.19.07
Posted in Pametovanje, Šport at 2:27 PM by Nejc
Sušlja se, da manjka le še podpis Tau Ceramice in Dragič bo član Union Olimije. Nekaj časa je zaviral podpis njegov zastopnik, sedaj ko pa so se z njim dogovorili pa le še čakamo na potezno njegovega matičnega kluba. Glede na to kakšne igre je kazal na EP bo zagotovo pomemben člen Olimpije.
Pričakujem tudi dobre rezultate v EuroLigi saj se mi zdi letošnja ekipa precej močna. Čudi me le to, da odpuščajo igralce kljub temu, da igralec na parketu nima svoje zamnejave. Trenutno jih je le 8 z Dragičem 9. Pustil se bom presenetit, zagotovo bo prišla še katera dobra okrepitev.
Še ena lepa poteza tega odličnega mladega organizatorja igre!
Dragič!
In spet bomo z veseljem hodili v Tivoli! Komaj čakam!
Permalink
09.16.07
Posted in Gore, Plezanje at 6:58 PM by Nejc
V nedeljo sva se s Tomotom podala po Poševni zajedi na Veliki Draški vrh. Smer poteka po izraziti zajedi, ki je vidna že z gozdne poti v Krma-Kredarica. Pleza se skozi po zajedi približno 400m enkrat je potrebno malo ven, v levo in splezati par metrov rahlo previsne plate ocenjene z IV možno pa se je temu tudi izogniti v desno po šodrasti polički III. Nasploh je smer precej naložena s kamenjem, potrebno je precej paziti kaj primeš in kam postaviš nogo.
Iz doline se je valila megla, ki nanju je že na vztopu ujela in naju spremljala prve tri cuge.
Iz III na krajšo poličko I
Ko se je razkadilo sva imela krasen razgled!
Veseli Tomo
V zgornjem delu se pleza predvem naravnost proti vrhu, prečiti je preva večje število poličk. Na to prideš na precej široko in dolgo (v levo) teraso, ta prehod te ne sme zavesti, tu je potrebo iti rahlo v desno in plezati še kakih dobrih 10m po lahki trojki potem pa prideš na še eno teraso, ki pa je pravi izhod. Tu je plezarije konec, le še sprehodiš se po njej na greben Velike Draškega vrha. Sledi še vzpon po grebenu na vrh (ni obvezno-midva sva). Potem pa dolga a hitra pot okoli Tosca na Bohinjska Vratca in v Krmo.
Približana Rjavina
Tosc
Na vrhu Velikega Draškega Vrha. Od tu sva potrebovala manj kot 2h do avtomobila v Krmi čeprav sva menila, da nama tri ure ne uidej .
Smer je dolga 500m najtežji raztežaj je ocenjen z IV. Plezala sva jo dobih 6h skoraj 7h (v vodniku piše 3-4h??) V smeri se najde precej klinov, s prva sicer ne proti vrhu pa jih je vedno več.
Uživala sva: Tomo in Nejc.
Permalink
09.15.07
Posted in Gore, Plezanje at 6:29 PM by Nejc
Z Mihom sva se tokrat podala v Malo Mojstrovko s severne strani natančneje v Kaminsko smer. Smer se nahaja med Hanzovo ferato z leve in z desne S raz Male Mojstrovke.
Smer je krasna z enim malce težjim raztežajem z oceno IV+ tako imenovan “atlecki”, ki pa se je seveda zlahka splezal saj je v najtežjem delu precej klinov tako, da svojih ni bilo potrebno krivi.
Ob vztopu
V steni
Najde se tudi nekaj šodraste dvojkice po kateri se sprehodiš do zadnjega raztežaja z oceno IV, ki paje enkraten fenomenaln! Za vriskat! Med plezanjem sem celo pozabil na nesrečen porazn Slovenije proti Grčiji, tako zelo uživaški raztežaj je bil!
V najlepšem raztežaju
Miha na varovališču. Frikerski kompelti c c c
Srečna ob odkritju Hanzove.
Smer je dolga 3oom najtežji raztežaj je ocenjen z oceno IV+. Izhodišče je pod vrhom Hanzove ferate.
Uživala sva: Miha in Nejc
Permalink
09.09.07
Posted in Gore, Plezanje at 4:06 AM by Nejc
Tokrat smo se zapodili v eno najlepših, če ne najlepšo navrtano smer pri nas. Natančneje v Novo centralno smer v Veliki Babi (Kamniško Savinjske Alpe).
Z avtomobilom smo se pripeljali do melišča, kateri pripelje naravnost do pod smeri.
Drugi, zelo zelo lepi raztežaj.
Miha navdušen nad plezarijo.
Štant pred najlepšim raztežajem.
Miha v krasnem raztežaju. Uživanje!
Na vrhu Velike Babe.
Klemen med sestopom po ferati. Tako lepa a tako dolga, da je bila že dolgočasna.
Miha med sestopom.
Še zadnjič v klanec do koče na Ledinah.
Smer je dolga 750m in je v celoti zelo dobro navrtana.
V vpisni knjigi sem prebral en zanimiv komentar enega od klajbrjev. “Še jeklenice potegnemo skozi svedrovce pa imamo najlepšo ferato na svetu” haha, to ni potrebno!
Uživali smo: Tomo, Klemen, Miha in Nejc!
Permalink
09.08.07
Posted in Pametovanje at 9:50 PM by Nejc
Pa tako lep dan je bil, preveč lep za to…
Pa samo košarko sva hotla gledat (Slo:Tur) pa nama ni uspelo. Pa konec koncov sploh ni pomembno to ali sva gledala ali ne pač pa to, da nama nič ni!
Kot vsak dan normalno čakava v križišču na zeleno luč. V vseh straneh križišča stojijo avtomobili, prižge se nama zelena, splejeva, zavijava levo in pri tem pozabiva na prednost nasprotno stoječih avtomobilov. Avto je bil že v fazi zavijanja, sam kot sopotnik sem lahko le brez moči opazoval kako se nama smrtno bližata dve luči in na enkrat silovito udari v mojo stran kjer sem sedel, naju z avtom v red zasuče za 180 stopinj pri tem se Anžetu sproži še airbar kateri ga nekoliko tudi poškoduje, sam pa obsedim še kakšno minuto čisto primiru v šoku razmišljam, če sem cel, če sem sploh še živ? V avtu se začne kaditi, sprošča se nek bel prah, gotovo od aitbagov zadeva me začne dušiti zato sem bil primoran se spraviti k sebi tep zapustiti avto skozi voznikova vrata saj se moja niti slučajni ni dalo odpreti.
Nekaj časa me je zelo bolela desna noga in sem mislil, da sem poškodovan. Kasneje je zdravnica potrdil, da je z mano vse v redu le, da bojo možne bolečine v vratu na slednji dan. Pa nič od tega! Hvala bogu! Tako sem bil vesev, da sva ostala nepoškodovana (Anže rahlo), da se mi tudi ni dalo basati zdravnico o kakšnih brezveznih bolečinah. Namreč lahko bi se dalo malo obrati zavarovalnico pa mi denar tisti trenutek ni pomenil nič!
Živa sva! “Le” pleh je bil,…
Permalink
Posted in Gore, Plezanje at 9:48 PM by Nejc
V soboto sva se z Mihom podala v Pisank. Natančneje v južno steno Prisanka, smer Zajec.
Smer naj bi bila navrtana, (mora biti saj je na netu tako napisano in narisano). V steno sva se podala na začetku grape, ki se uporablja za sestop. Grapa poteka desno strmo navzgor, midva pa sva zavila malo v levo in nato kar se da naravnost navzgor po nekakšni rečni strugi. Iz skice sva smer tako razbrala.
Pred vstopom.
Študiranje smeri.
Miha na enem od štantov
Del smeri.
Že v prvem raztežaju nisva našla nobenega svedrovca tako, da nama je bilo takoj jasno, da nisva na pravi poti. V naslednjih raztežajih sva se trudila še, da bi našla katerega in zato porabila kar precej časa, a zaman. Proti koncu nama je bilo že vseeno in sva plezala skozi najlažje prehode čim bolj naravnost proti grebenu Prisanka. V smeri sva porabila en klin, ker sicer sva prakticirala bolj jebe tep gurtne obešala po rogovih tu se to lepo, da prakticirat zelo prav bi prišli tudi metulji (tako kot povsot) pa jih žal še ne premoreva.
P.S. Po ogledu te slike mi je vse jasno.
Permalink
« Previous entries Next Page » Next Page »