07.06.09

Huayna Potosi 6o88m

Posted in Bolivia 2oo9, Gore, Plezanje at 5:00 AM by Nejc

Huana Potosi velja za enega najlažjih dostopnih 6tisočakov. Mi smo si ga začinili s Francosko smerjo.

Dostop

Pod Argentino Campom

Spet smo se odličili, da vso kramo odnesemo na lastnih ramenih. Po dveh dneh pavze od Sirki Koluja smo se sveži podali na novo pot, na za nekatere cilj odprave!  Dobro aklimatizirani smo zelo dobro hodili brez manjših težav do ledenika kjer stoji camp v katerem prenočujejo gorski vodniki in klienti. Mi smo imeli plan prenočiti v Argentino Campu na višini 5500m. Zato smo se povzpeli še do tja in postavili bazo že okoli 12:00 ure. Ni žive duše, sami smo.

Višina ne dovoli spati.

Skuhali smo južno, pogreli veliko količino snega za vodo in poležavali na žgočem soncu. Dan se je sprevrgel v noč in dolgčas se je nadaljeval, v glavi se je dogajalo, dva asperina sta bolj malo pomagala, trije stisneni v šotoru za dva. Ni prostora za obrat iz boka na trebuh ali hrbet. Počen armafleks, mraz, ležim oblečen s puhovko v spalni vreči. Nič se nisem bolj razveseljiv kot budilke, verjetno enako mislita Jure in Miha. Prvi vodniki že vodijo svoje kliente mimo naših šotorov.

Greben pod vrhom, zadaj viden predvrh.

Zapustimo tudi mi bazo, in v temi sledimo lučkam pred nami, pod steno zavijemo v levo, rahla gaz je narejena (hvala predhodnikom, sami vprašanje kako bi se znašli v temi na tem ledeniku). Zdani se, prečimo še zadnjo večjo razpoko in se razvežemo, od tu naprej plezamo solo po Francoski smeri. Smer pripelje na nekakšen pred vrh s katerega je potreben 60m dolg spust po vrvi in sledi hoja po grebenu 1h do vrha.

Srečni, da sestopamo.

Popoldanski počitek.

Miha ima nekaj težav z višino z Juretom mu pobereva vso odvečno težo z pasu in nahrbtnika in ga spodbujava pri vsakem nadalnjem koraku. Vedeli smo, da se je potrebno čim hitreje začeti spuščati, zato vrh le prečimo in nadaljujemo s sestopom, 300m nižje se Miha počuti veliko bolje pri šotoru že dobi apetit. Topel obrok paše, kratek počitek še bolj, pospravimo bazo in po več kot 24h na višini 5500m ali višje se spustimo v dolino.

V dolini Miha išče zavetje in v edini stavbi daleč naokoli odkrije gostilnico, ni nas več ven, šofer taksija nas čaka.

P.S. Tudi od tu nimam slik. Naj pojasnim izginotij! Kartica je bila polna, najceneje v tistem trenutku je bilo, da vse slike zapečem na CD. Zaposleni v računalnici mi je prodal cd z errorjem slike pa sem seveda tisti trenutek zbrisal iz fotoaparata. Tipičen Bolivijski nateg!

Permalink